Kaj je narobe z mlekom?

Etika. Kako naše uživanje mleka vpliva na življenje krav?

Novorojene teličke ločijo od matere in odpeljejo v klavnico, da ne bi pili mleka, ki ga je materino telo naredilo zanje.

Kot vse ostale matere, tudi krave dobijo mleko, ko so v pričakovanju naraščaja. Krave kot ljudje, nosijo 9 mesecev. Da bi krave torej neprekinjeno proizvajale mleko, se jih nenehno umetno oplojuje. Ena krava, ki dnevno da 50 litrov mleka, je v svojem življenju lahko že 8 krat povrgla brez, da bi vsaj enkrat lahko bila mati svojemu mladičku. Približno en do treh dni je čas, ki ga novorojeni teliček preživi s svojo materjo. Po teh dneh se ga loči, da ne bi spil mleka, ki ga je materino telo naredilo prav zanj, za svojega mladička. Matere krave in njihovi otroci telički se kličejo neprestano, včasih še več dni. Nobena izjema ni, da so ločeni, pa vendar slišijo obupane klice drug drugega. Mladiči živijo izolirano v majhnih kletkah ali boksih.

Zaradi selektivne vzreje se je dnevni dobiček mleka pri kravah povzpel na 50 litrov na posameznico. Njihove prednice so prvotno dajale le 8 litrov mleka na dan – ravno dovolj, da so nahranile svojega telička. Takšen poseg v telo krav ima zelo boleče posledice: vnetje vimena, uničena kopita, težave s presnovo in povsem izčrpana telesa. Vse fizične bolezni in poškodbe v mlečni industriji niso nobena izjema, da ne govorimo o psihičnem stresu in travmah, ki jih živali doživljajo.

Govedo lahko živi tudi do 22 let. Krave, ki morajo svoje grenko življenje preživeti v mlečni industriji, večinoma v klavnici pristanejo po komaj 4 – 5 letih življenja. Razlog je, da za industrijo več niso dobičkonosne, saj se njihova zmožnost za produkcijo mleka drastično zmanjša. Mlečna industrija se takšnih živali preprosto znebi, na krožnikih se znajdejo v obliki goveje juhe ali poceni mesa za hamburger, ki ga kupimo v kiosku na ovinku.

Telički, ki se rodijo moškega spola so za industrijo tako koristni kot izčrpane matere mlekarice – niso. Samci v mlečni industriji gredo v klavnico po kratkem življenju v kletkah ali boksih. Da bi njihovo meso ostalo nežno in mehko, je gibanje omejeno. Nekatere teličke v večjih industrijah pokončajo takoj po porodu.

V klavnici vsak dan konča na tisoče krav mlekaric, ki so breje. Veliko jih je v zadnjem stadiju nosečnosti. Ko kravo ubijejo, mladiči umrejo od zadušitve, pogosto izrezani iz materinih teles, ležeči na hladnih tleh klavnice.

Spodnji video prikazuje ločitev krav in njihovih mladičev. Se nam zdi, da krave in mladički čutijo manj kot človeške matere in njihovi otroci?

Okolje. Mlečna industrija uničuje planet?

Svetovni vpliv kmetijske industrije na vodo je 2.422 milijard kubičnih metrov porabljene vode. To je ena četrtina vse vode, ki jo porabimo na planetu. Od tega gre 19 odstotkov v mlečno industrijo. Samo v Ameriki imajo 9 milijonov krav mlekaric. Voda, ki jo mlečna industrija troši gre za pitje krav, čiščenje kmetij in industrij, čiščenje industrijskih strojev in pripomočkov. Krava, ki nenehno proizvaja mleko, potrebuje ogromne količine vode. Mleko je sestavljeno iz vode v 87 odstotkih. Krava spije več kot 80 litrov vode na dan. Mlečna industrija v kateri biva 700 krav, dnevno porabi več kot 61 tisoč litrov vode. Dnevno! Krave za produkcijo mleka potrebujejo hrano, veliko hrane. Njihov metabolizem zaradi nenaravnega dela zelo trpi, zato živali nadomeščajo svojo izgubljeno energijo s hrano. Okrog 18.000 tisoč litrov vode dnevno porabi industrija za hrano, ki jo poje ena krava. Če torej k hrani dodamo še vodo, ki jo krava spije in vodo, ki se porabi za čiščenje kmetij in orodij ugotovimo, da v povprečju za eno kravo mlekarico dnevno porabijo okrog 18.700 litrov vode. Če izračunamo koliko vode tako nanese na vse krave v mlečnih industrijah po svetu, je število astronomsko!

Metan je zdaleč najbolj zaskrbljujoč med emisijami toplogrednih plinov, ki ga producira mlečna industrija. Njegova lastnost je namreč, da v primerjavi z ogljikovim dioksidom, v ozračju zadržuje za 100 odstotkov več toplote. Metan obsega krog 52% vseh toplogrednih plinov, ki jih povzroča mlečna industrija. Ocenjuje se, da krave proizvedejo med 250 in 500 litri metana dnevno. Če ponovno pogledamo mlečno industrijo, ki drži 700 mlekaric, je to 350. 000 litrov metana, ki ga dnevno spustimo v atmosfero! Če ponovno naredimo primerjavo in pogledamo stvari še z drugega konca. Ena sama hidravlična vrtina je odgovorna za okrog 14 tisoč litrov metana dnevno. Precej manj kajne?

V razvitih državah FAO (skupni znanstveni odbor organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) ocenjuje, da k emisijam, ki jih povzroča mlečna industrija lahko prištejemo še 27% dušikovega oksida. Medtem, ko metan v primerjavi z ogljikovim dioksidom v ozračju zadržuje za 100 odstotkov več toplote, ima dušikov oksid v primerjavi z njim za 300 odstotkov več potenciala za povzročanje globalnega segrevanja.

Mlečna industrija je odgovorna za 4 procente vseh antropogenih emisij toplogrednih plinov na svetu. Te podatke FAO si lahko preberete TUKAJ.

Do sedaj smo pregledali porabo vode v industriji in sproščanje emisij toplogrednih plinov. Sama produkcija mlečnih izdelkov pa terja še več vode in seveda tudi več emisij. To poročilo nam pove koliko vode je potrebno za naslednje izdelke (vključno z vodo za prehrano krav):

  • 1 lonček jogurta potrebuje 132 litrov vode
  • 1 kepica sladoleda potrebuje 159 litrov vode
  • 2 rezini sira potrebujeta 189 litrov vode
  • 1 lonček grškega jogurta potrebuje 340 litrov vode
  • 1 vrstica masla potrebuje 413 litrov vode

Ponovno naredimo primerjavo. Za kozarec sojinega mleka porabijo 34 litrov vode.

EWG je v svojih raziskavah ugotovil, da 100 gramov jogurta oddaja enako število emisij toplogrednih plinov kot vožnja z avtomobilom 1.5 kilometra. 5.5 kilometrov se boste z avtom peljali, da boste v okolje sprostili toliko emisij kot pridelava 100 gramov sira. Za vsak kilogram sira, ki ga izdela mlečna industrija, se v okolje sprosti 13.5 kilogramov ogljikovega dioksida. V povprečju človek letno zaužije okrog 14 kilogramov sira in s to osebno navado prispeva, da se v ozračje sprosti 182 kilogramov ogljikovega dioksida na letni ravni.

Zdravje. Kaj pa kalcij?

S trenutkom, ko se začnemo zavedati sebe in okolja, naše misli bombardirajo razni oglasi in sporočila bližnjih, da je mleko nujno potrebno za naše zdravje, za optimalen razvoj. Za zdrave kosti. Ob večerjah kozarec mleka, med risankami oglasi naših športnih idolov in pop ikon z mlečnimi brki. Se še spomnite? Tudi danes ni drugače. Komaj so na sporedu reklame, že nas iz zaslonov gledajo krave na zelenicah, zbrane družine, ki uživajo na pikniku ob siru in jogurtih.

Kalcij, kalcij, kalcij. Ni ga živila, ki bi ga bolj povezali s kalcijem kot mleko. Mleko je pravzaprav že kar samooklicani super zvezdnik med zdravimi živili, ki vsebujejo veliko vitaminov. Samo v Ameriki je mlečna industrija porabila 3.5 milijone dolarjev v letu 2014 za lobiranje. Zvezna vlada ZDA zbira pristojbine za ”checkoff programe”. To je denar, ki ga vlada pobere od mlečne industrije in z njim finančno pokrije raziskave vezane na njihov produkt. Se pravi na kratko – večino raziskav, ki dokazujejo pozitivne posledice uživanja mleka na zdravje ljudi, plačuje prav mlečna industrija.

Kljub vprašanju o etiki promoviranja mleka in mlečnih izdelkov za zdravje ljudi, ima le to tudi druge posledice. Sir je v prehrani Američanov drugi največji produkt po vsebnosti nasičenih maščob. Mlečna industrija mrzlično išče načine kako bi mleko porinili v še več izdelkov. V letu 2009 je najbolj znana ameriška veriga pice Dominos sklenila partnerstvo z mlečno industrijo, vredno 35 milijonov dolarjev. Posledično so na svoje pice naložili še več sira, mlečna industrija je dobila večji dobiček, zdravje ljudi pa se vse bolj slabša. PCRM (združenje zdravnikov za odgovorno medicino) je naredilo raziskave in ugotovilo, da so mleko in mlečni izdelki med vodilnimi glede vsebnosti nasičenih maščob. S tem prispevajo k boleznim srca, diabetesu tipa 2 in Alzheimerjevi bolezni. Raziskave so tudi pokazale povezavo z mlekom, mlečnimi izdelki in povečanim tveganjem za raka prsi, jajčnikov in prostate.

Mleko in mlečni izdelki vsebujejo nasičene maščobe in holesterol. V našem telesu mašijo žile in z visoko vsebnostjo maščob povzročajo srčne bolezni, ki še vedno spadajo na vrh vzrokov za smrt pri ljudeh. Predvsem sir je potrebno posebej omeniti, saj je sestavljen iz kar 70 odstotkov maščobe. Intoleranca na laktozo je prizadela približno 70 odstotkov populacije, večina verjetno za to niti ne ve. Medtem, ko so pri otrocih prisotni encimi, ki prebavljajo sladkor, ki ga vsebuje kravje mleko, odrasli ljudje tega več ne zmorejo. Naše telo preprosto ni grajeno, da uživamo mleko druge vrste živih bitij. Če pogledamo razliko med novorojenim dojenčkom in teličkom lahko ugotovimo, da se njune potrebe med razvojem precej razlikujejo. Beljakovine, ki jih vsebuje kravje mleko, za naše telo niso primerne, naše potrebe po njih so precej manjše. Raziskave prav tako jasno poročajo, da mleko in mlečni produkti nimajo nikakršnega pozitivnega vpliva na naše kosti. Po oceni analize, ki jo je objavil British Medica Journal, mleko in mlečni izdelki ne vplivajo pozitivno v zvezi z zlomi kosti.  V tej raziskavi je sodelovalo 96.000 ljudi. Ugotovili so, da več mleka kot so ljudje spili v svojih najstniških leti, bolj so bili podvrženi zlomom kosti v odrasli dobi. Torej, vse kar nas uči mlečna industrija se v praksi pokaže precej obratno! Čas je, da svojih otrok več ne zastrupljamo z mlekom druge živalske vrste. Redno uživanje mlečnih izdelkov je povezano z rakom prostate kot pokaže ta raziskava. Mleko in mlečni izdelki so prav tako povezani z rakom na pljučih, prsih in jajčnikih.

Pa za primerjavo še poglejmo vsebnosti kalcija v rastlinah, ki jih že dobro poznate. Za primerjavo: 100 kalorij kravjega mleka vsebuje 245mg kalcija. 100 kalorij rukole vsebuje kar 1300mg kalcija! 100 kalorij špinače vsebuje 450mg kalcija, vodna kreša pa 800mg. Če dodamo še podatek, da se kalcij iz rastlin v telo veliko bolje absorbira kot ta v mleku, je sploh še kaj za razmišljati?

Alternative?

Ja prosim! Ni ga bolj okusnega kot domače pripravljeno ovseno mleko, za pripravo le tega potrebujete vodo, ovsene kosmiče ter mešalnik. Rastlinska mleka so danes prisotna v vsaki trgovini. Na voljo imamo veliko različnih vrst, med drugim ovseno, sojino, kokosovo, lešnikovo, riževo, mandljevo, konopljino, kvinojino, pa še nismo vseh našteli! Prav toliko vrst najdemo jogurtov, pa tudi smetane imamo že vsaj v treh oblikah. Res je, okus je drugačen, morda se ga boste morali navaditi. Ampak, od kdaj je drugače takoj slabo? Rastlinska mleka lahko uporabljamo v kavicah, pri peki peciva, pri kuhanju ali kar tako iz hladilnika pri kosilu. Z njimi lahko ustvarjamo okusne jedi in zraven ohranjamo svoje zdravje, planet in živali. Povpraševanje po tovrstnih izdelkih je vse večje to pomeni, da bodo cene vse bolj padale, kmalu bo ovržen tudi ta izgovor. Pozor, za liter domačega ovsenega mleka boste plačali manj kot 50 centov! Tudi delo vam bo vzelo okrog 5 minutk vašega časa.

Izbor rastlinskih alternativ mleku je neskončen.

Preberite si še zgodbo bivše delavke v mlečni industriji, ki vam bo spremenila pogled na življenje in spremenila vaše vsakodnevne odločitve.

PRIJAVITE SE NA NAŠE NOVICE