Vans – nova linija čevljev za pomoč ogroženim živalskim vrstam

Cilj nove linije superg znamke Vans, je ozavestiti ljudi o 13 resno ogroženih živalskih vrstah na svetu. Linija je nastala v sodelovanju z umetnikom Ralph Steadmanom in organizacijo WildAid.

Vans in organizacija WildAid iz San Francisca sta prvič združila moči in na tržišče poslala čevlje pod linijo Vault, katere izkupiček bo delno pripadal organizaciji. Vans želi 10.000 ameriških dolarjev donirati WildAidu -organizaciji, katere delo med drugim podpira zaščitena območja v katerih bivajo divje živali in skuša zmanjšati trgovanje z njimi. ”Naše upanje je, da bodo te slikovite podobe najbolj ogroženih živali pripomogle k temu, da navdihnejo spremembe, ki jih nujno potrebujemo, da lahko te živalske vrste ohranimo na svetu.” je povedal generalni direktor pri WildAid Peter Knights.

Vans je v sklopu nove linije v New Yorku že pripravil razstavo čevljev in raznih originalnih umetniških del Ralph Steadmana. Namen razstave so prostovoljni prispevki in donacije za organizacijo WildAid.

Razstava umetniških del Ralph Steadman
Umetniško delo Ralph Steadman

Vans tako s svojo novo linijo, ki je veganska in ekološko prijazna, ozavešča o ogroženih vrstah živali, zbira finančna sredstva za organizacijo, ki pomaga tem živali. Čevlji so narejeni iz biološkega bombaža in lesa dotrajanih lesenih rolk s FSC certifikatom. FSC promovira trajnostno, okolju prijazno, ekonomsko sprejemljivo in socialno pravično gospodarjenje. V sklopu tega pravila za pridobitev certifikata obsegajo: prepoved nepremišljene spremembe naravnih gozdov v druge namenske oblike rabe, prepoveduje uporabo gensko spremenjenih dreves, prepoveduje uporabo visoko nevarnih pesticidov, spoštovanje pravic avtohtonega prebivalstva (domorodcev), popolno upoštevanje zakonodaje, posebno obravnavo in prilagojeno gospodarjenje z gozdovi, ki imajo poseben pomen in potrebujejo zaščito. Embalaže v kateri se kupijo novi čevlji je narejena iz 100% recikliranih materialov, ki so okolju neškodljivi.

Čevlji vsebujejo umetniške vzorce naslednjih ogroženih živalskih vrst:

Grevyjeva zebra – na svetu je v divjini le še 2.500 primerkov odraslih vrst te zebre, ki živijo v Etiopiji, Keniji in verjetno še v Južnem Sudanu. Za njihovo vse manjše število so krivi pomanjkanje prehrane, krčenje naravnega habitata in ilegalni lov nanje.

Lev – poznamo afriške in azijske. V letu 1940 je štela populacija te živalske vrste okrog 450.000 posameznikov in posameznic. Danes jih je le še okrog 20.000. Zgolj 500 azijskih levov se bori za preživetje v Gudžaratu, zvezni državi Indije. Največji krivec za ogroženost te živali je človek, ki mu krči habitat in ga lovi za zabavo.

Hylomantis lemur – najden v Kolumbiji, Kostariki in Panami. Število lemurjev je upadlo za več kot 80%. Pomanjkanje habitata in huda glivična bolezen sta primarna krivca za tako drastičen upad populacije. Rešitev je reja v ujetništvu, ki bi omogočila, da število lemurjev v naravi naraste.

Vrtni zemeljski čmrlj – 275 različnih vrst čebel je na našem planetu, ki oprašujejo cvetlice in nabirajo med. Zaradi izgube naravnih vrst cvetlic in uporabe pesticidov je njihovo življenje resno ogroženo in kmalu lahko pride dan, ko poleti več ne bomo slišali njihovega brenčanja. Pomagate jim lahko tako, da okolico zasadite z divjimi cvetlicami, ki bi privabili te majhne žuželke.

Orangutan – v ogroženem deževnem gozdu Bornea in Sumatre je število orangutanov iz 300.000 upadlo na 70.000. Ker so pogosto obravnavani kot škodljivci, ki uničujejo pridelke, odrasle orangutane ubijejo, mladičke pa ugrabijo in z njimi trgujejo v turizmu ali kakšni drugi industriji. Večina njihovega doma je posekana med drugim tudi zaradi nasada palm za  palmovo olje. Kar je ostalo od habitata, potrebuje 24 urno zaščito, da bi preprečili prvo izumrtje človeku podobnih opic.

Rjavoprsi jež – Leta 1950 so ocenili, da živi v Veliki Britaniji okrog 30 milijonov rjavoprsih ježkov. Danes jih je manj kot milijon. Jež živi na Zemlji že več kot 15 milijonov let, preživel je že nemogoče. 21. stoletja morda ne bo. Ljudje smo mu z mesti in prometom popolnoma onemogočili mirno in varno življenje.

Brazdasti kit – Ocenjuje se, da je v zadnjih treh generacijah populacija brazdastega kita upadla za 70%. Zraven izgube habitata, strupov v morju, klimatskih sprememb, je glavni krivec za ta upad – človek in kitolov. Rešitev? Prenehajte jesti meso kitov. Ali drugih živali. In ko smo ravno pri tej temi:

Modroplavuti tun – Obstajajo tri vrste modroplavutega tuna: atlantski, pacifiški in južni. Kaj jih združuje? Ribolov. V zadnjih 100 letih je populacija pacifiškega modroplavutega tuna upadla za 96%! V letu 2017 se je 212 kilogramski modroplavuti tun prodal za 636.000 ameriških dolarjev. Pretirana človeška sla po tuninem mesu je pripomogla k ilegalnemu ribolovu, katerega industrija letno zasluži vrtoglavih 23 milijard dolarjev. Čas je, da spremenimo meni, se vam ne zdi?

Monarh metulj – Monarh letno prepotuje tisoče kilometrov iz Kanade v Mehiko. To je posebni čudež, saj je povprečna življenjska doba odraslega metulja okrog 5 tednov, potovanje pa lahko traja 8 tednov. Nekako jim uspe preživeti. Ilegalno podiranje dreves v Mehiki je porušilo ogromno naravni habitat monarha, organizacija za zaščito teh majhnih čudežev pa dela vse v tej smeri, da omili nadaljnjo grožnjo tej vrsti.

Velikozobi pilar – Le redko še vidimo tega pilarja v Pacifiku in Atlantiku. Kosi pilarjevega telesa se uporabljajo v kitajski medicini in juhi iz plavuti morskega psa. Rostrum (podaljšan rilec, ki raste v liniji z zobmi, podobnimi žagi) se pogosto uporablja za trofejo in dekoracijo. Pilarja resno ogroža tudi ribolov, v velikih mrežah se ta žival namreč znajde po pomoti in tako umre.

Amurski leopard – 70 je številka preštetih amurskih leopardov, ki še danes živijo v Rusiji in severu Kitajske. 250 je število amurskih leopardov, ki so vzrejeni in živijo v ujetništvu in čakajo na izpust v divjino, kot poskus preprečitve izumrtja te vrste v naravi. Izguba habitata in lov na leoparde in njihovega plena je krivec za to katastrofo. Neverjetno toda še vedno na svetu obstajajo ljudje, ki so mnenje, da je krzno divjih mačk lep moden dodatek. Bodo zadnji primerki na svetu postali klobuki?

Črni nosorog – Nekoč smo na svetu našteli 850.000 primerkov črnega nosoroga, danes jih skoraj več ni. Nasilni posegi človeka v naravo, ki so skrčili habitat nosoroga zaradi kmetijskih površin in lov na njihove rogove, so terjali življenja. Kitajska medicina uporablja nosorogove rogove, pred kratkim pa so bili v Vietnamu razglašeni kot zdravilo proti raku. Konzervati so uspeli število nosorogov dvigniti na 5000, cilj je ozaveščanje ljudi o tej vrsti živali in njihovih rogovih.

Morski vol – Najdemo ga v subtropskih, toplejših morjih. Človek ga lovi in ubija zaradi olja, ki ga iztisne iz te živali in zaradi njegovih plavuti, iz katerih kuha juho. V ribiških mrežah se pogosto znajde kot prilov in tako konča svoje življenje. Na vzhodni obali Avstralije velja Morski vol za kritično ogroženo vrsto in veliko pomoči človeka bo potrebne, da zvišamo število njegove populacije.

PRIJAVITE SE NA NAŠE NOVICE