Ali vegani jedo med?

Ste se že kdaj vprašali zakaj čebele izdelujejo med? Najbolj pogost mit je ravno ta, da ga prostovoljno delajo za nas, ljudi.

Je med veganski?

Vegani ne jedo hrane za katero je bila ubita ali zlorabljena žival, zato ne uživajo medu. Čebelarska industrija, kot mnoge druge, temelji predvsem na dobičku, zato je skrb za dobrobit čebel sekundarnega pomena. Zaradi vse večjega izkoriščanja in širjenja industrije, predvsem v zadnjih dveh stoletjih, je zdravje čebel začelo vse bolj upadati. Človeštvo vse bolj in bolj hlepi po prehranskih produktih, vzrok je predvsem v vse večji populaciji in  popularnost medu med potrošniki se trenutno žal še ne zmanjšuje. Temu bi lahko pripisali predvsem dejstvo, da je farmacevtska industrija ustvarila nek mit o čudežnih zdravilnih učinkih, ki bi jih naj med imel. Resnica je, da vse takšne zdravilne učinke najdemo v raznih rastlinah, ki jih lahko zaužijemo ali kako drugače uporabimo.

Med je čebelji izbruhek

Kaj je pravzaprav med? Med je sladka, hranilna in gosta snov, ki jo izdelujejo čebele s pridobivanjem nektarja iz cvetov rastlin. Hranijo ga v čebelnjaku in v njem bo roj v enem letu shranil približno 30 kilogramov medu. Med je vir energije čebel, brez njega bi stradale. Ena čebelica obišče približno 1500 cvetov, da napolni svoj drugi, medni trebušček (čebela ima dva trebuha) v katerem hrani nektar, ki ga encimi spreminjajo v med. Ko se pridna delavka vrne v svoj čebelnjak, izbruha vsebino želodca, ki jo prežvečijo še ostale čebele in s tem zaključijo proces izdelave medu. Med je pravzaprav čebelje bruhanje, ste vedeli? V vsem svojem življenju ena čebela proizvede približno eno dvanajstino čajne žličke medu. Veliko manj kot bi pričakovala večina ljudi.  Med je bistven za dobro počutje čebeljega roja.

Za eno čajno žličko medu, bo vse svoje življenje delalo 12 čebel

Konvencionalni čebelarji si prizadevajo zaslužiti čim več denarja na račun svojih čebelnjakov in pridnih delavk, ki bivajo v njih. Ko čebelar s čebelnjaka odstrani med, trdo prigarano hrano čebel, jo zamenja z nadomestkom iz sladkorja, ki občutno slabše vpliva na zdravje čebelic, saj mu primanjkujejo ključna mikrohranila, ki jih vsebuje med. V čebelarski industriji so vrste čebele posebej vzrejene tako, da bi povečale produktivnost. Plemenski izbor omejuje genski sklad že tako ogrožene vrste in s tem poveča njeno občutljivost na bolezni in poveča možnost za množičen pogin čebel. Bolezni se razvijejo tudi ob uvažanju različnih vrst čebel v panj. Bolezni se lahko nalezejo tudi druge vrste opraševalcev, na katerih delo v naravi računamo ljudje, živali in rastline.

Čebelje matice so nasilno, umetno oplojene

Na kakšne načine pa z uživanjem medu pravzaprav škodimo čebelam? Pogosto se maticam odščipnejo krila in s tem se jim prepreči, da bi kolonijo ustvarile v kakšnem drugem okolju, v tem primeru bi se zmanjšala produktivnost roja in finančni dobiček. Medtem, ko čebelar pobira med, pogosto poškoduje ali nenamerno ubije nekaj čebel. Če se osredotočimo tudi na samo pobiranje medu – je prav, da drugi vrsti živali krademo njihovo hrano? Danes imamo veliko alternativ, ki zamenjajo vse oblike živalskih produktov. Že dolgo več ni potrebe, da živali izkoriščamo na tak ali drugačen način, predvsem v prehranske namene. V čebelarski industriji poznamo tudi uničevanje čebeljih rojev ob koncu letine. S tem postopkom se čebelarji izognejo stroškom, ki nastanejo pri prezimovanju čebeljih družin. Naslednjo sezono preprosto kupijo novo družino, umetno vzrejeno pod prsti človeka. Da, človek je že zdavnaj iznašel sistem pri katerem nasilno, umetno oplodi žuželko. Postopek si lahko ogledate na tej POVEZAVI na Youtube kanalu.

Množična reja medonosnih čebel vpliva na populacijo ostalih žuželk, ki nabirajo cvetni nektar, med drugim tudi na divje čebele. Zaradi nenehnega zviševanja števila čebel, močno upada tudi število čmrljev.

Veganske zamenjave za med?

Ljudje in čebele se razlikujemo tudi v tem, da ljudje ne potrebujemo medu na svojem jedilniku, da bi bili zdravi in zadovoljni. Za sladkosnede je veliko izbire različnih produktov, ki z lahkoto zamenjajo med, naj bo to v pijači ali jedači. Z njimi lahko pečemo peciva, delamo solatne prelive ali jih preprosto poližemo z žličke. Naj jih nekaj naštejemo: datljev sirup, javorov sirup, rižev sirup, agavin sirup, kokosov sirup, sadni koncentrat, melasa, med iz regratovih cvetov in še bi se kaj našlo.

Evropska Unija je drugi največji proizvajalec medu na svetu, hkrati pa tudi njegov največji uvoznik. Večino ga uvozimo iz Kitajske.

Europska Unija je takoj za Kitajsko največji proizvajalec medu na svetu. Vsako letu okrog 600.000 čebelarjev in 17 milijonov čebel proizvede približno 250.000 ton medu, kar pa ne zadostuje trgu in povpraševanju. Po podatkih Evropskega Parlamenta, je Evropska Unija največji uvoznik medu na svetu, uvozi ga kar 200.000 ton! Država iz katere uvažamo večino medu je Kitajska, sledijo ji Ukrajina, Argentina in Mehika. Evropska Unija izvozi približno 20.000 ton medu v države kot so Savdska Arabija, Švica, Japonska, ZDA in Kanada. Zaradi transportiranja medu, zelo trpi okolje. Ob velikem prometu se namreč sproščajo številne okolju škodljive emisije.

Torej, če želite podpreti in pri zdravju ohraniti pridne čebelice, ostale opraševalce, žuželke, rastline in naravo, ne kupujte medu ali čebeljega voska. Med raje zamenjajte za drugo sladko alternativo, čebelice pa raje opazujte.

PRIJAVITE SE NA NAŠE NOVICE